Ta Nori Svet

Predsednik Združenih držav Amerike, g. George W. Bush (v slovenskih krogih znan tudi kot Janez Grmičkov, op.a.), je včeraj, negodovanju njegovih osebnih svetovalcev navkljub, gostil tiskovno konferenco pred Belo hišo, kjer je odgovarjal na vprašanja novinarjev in nenovinarjev širom Sveta.

Tam sem bil tudi jaz s svojim diktafonom in s slednjim sem ujel prav vsako besedo, ki je bila izgovorjena v 45-ih minutah. Kljub temu sem izbral ven samo tiste, ki so se meni zdele najbolj zanimive. Pa poglejmo…

Tiskovna konferenca je potekala nemoteno. Za to je seveda poskrbela WPD (Washington Police Department), ki je vse protestnike uro pred konferenco pretepla z gumijastimi palicami in jih ogrizla s svojimi popadljivimi psi.

Novinar št. 1: “Alex Keano Neville, Manchester Evening News, Anglija. Gospod Bush, je res, da bo vojne v Iraku kmalu konec?”
George W. Bush: “Kako v Iranu? Saj je sploh še nismo začeli? Kaj vam pa je? Prekleti hipiji! Naslednji!”
Novinar št. 2: “Sergej Antonin Voronin, Ukrajina novice, Ukrajina. Kaj si mislite o krizi na bližnjem vzhodu, predvsem o spopadih med Libanonom in Izraelom?”
George W. Bush: “Kriza na daljnem vzhodu se mi ne zdi kaj preveč resna. Res je, da bi se morali nekako vmešat in udarit demokratizacijo Libanona, a se mi zdi to brez veze, saj ZDA od Libanona nimajo nikakršnih koristi! Naj se to kar sami zmenijo med sabo. Res pa je, da smo v Libanonu že odkrili orožje za množično uničevanje! Sestavljeno je iz vode, soli in urina! Naša obveščevalna služba že intenzivno išče njegovo nahajališče!”
Novinar št. 3: “Rupert von Walkenstiffen, München am meisten Zeitung, Nemčija. Gospod Bush, mislim, da ste malo prej opisali Jadransko morje. Se vam ne zdi trapasto, da smatrate morje za množično uničevanje?”
George W. Bush: “Nikakor. Poglejte Kubo! Kuba je uporabila morje za množično uničevanje. Diktator Fidél Castro je nezaželjene poslal na morje z majhnimi splavi. Ogromno ljudi se ni vrnilo zaradi utopitve! Voda je zlo, dragi prijatelj!
Novinar št. 4: “池铁树，北京晚间新闻，中国. 我认为你是非常哑的。为什么不是授予我们大家一个愿望和直接在你的前额射杀你自己？我认为世界跟你一起会是更安全的在地水平之外的 2 米。你能够照料那我们?”
George W. Bush: “Kva?”
Novinar št. 5: “Hans von Tittenficken, Deutschland Playboy Zeitschrift. Kdaj bomo lahko vaši hčerki videli v Playboyu?”
George W. Bush: “Samo preko njunih trupel!”
Novinar št. 7 (novinarja št. 6 so fizično odstranili zaradi vprašanja o spolnem življenju Bushevih hčerk. Busheva administracija nam je zabičala, naj tega ne omenjamo v javnosti, op.a.): “Stjevan, Srpske sportske novosti, Srbija do Tokija. Za katero reprezentanco ste na Svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji najbolj navijali? Lepa hvala, najlepša ti dala!”
George W. Bush: “Svetovnega prvenstva nisem utegnil spremljati, a sem prepričan, da je svetovni prvak postal moj ljubi Manchester United!”
Novinar št. 8: “Marcos Evangelista Leite Ribeiro Rogério Ricardo Izecson Cícero João Marques Gomez Ricardo Luiz Pozzi Rodrigues Frederico Chaves Guedes Anderson Luis Lucimar Ferreira Nelson Antônio Augusto Ribeiro Reis Junior dos Santos da Silva, Jornal de Sao Paulo, Brazilija. Prihajate iz Teksasa, zvezne države, ki je poznana po kavbojih. Ste bili tudi vi včasih kavboj in ali ste ujeli kdaj kakšno kravo z laso?”
George W. Bush: “Seveda sem kavboj po duši in da, ujel sem kravo z imenom Laura. Zdaj sem z njo poročen in imam dve hčerki. Moram pa pripomniti, da mi je ni bilo treba ujeti z laso… Preprosto je prišla k meni, ker je noben drug ni hotel.”
Novinar št. 9: “Jerry Springer, Jerry Springer Show, TV. Velecenjeni gospod Bush, mene pa zanima, kdaj in kako ste izgubili nedolžnost!”
George W. Bush: “Bilo mi je 24 let. Izgubil sem jo z dekletom, ki ji je bilo ime Jackie “Chan” Chang. Prava krasotica. Imela je dolge nogé, močne roké in glas, na katerega bi bil ponosen celo sam James Blunt (klikni na povezavo in poslušaj kratek odrezek njegovega najbolj znanega komada. Predvsem bodi pozoren/pozorna na refren - tak glas naj bi imela ženska, ki je bila priča zbijanju nedolžnosti aktualnemu predsedniku ZDA, op.a.). Prišel sem k njej domov, saj sem bil povabljen na večerjo. Po večerji smo se usedli pred kamin in kramljali o Rolling Stonesih, ki jih še vedno preziram do kraja. No… Minilo je kar nekaj časa, ko sem vstal in se postavil pred njenega očeta. Moj oče, George W. Bush starejši, nemara ga poznate, mi je nekoč dejal, da se punco zaprosi za roko prek njenega očeta oziroma drugače povedano, očeta moraš vprašati za dovoljenje. Ker sem mislil, da je glede seksa enako, sem začel pogovor: ‘Velecenjeni g. Xi Kim Chang (beri: ‘čikimčang’), Vašo hčerko nadvse obožujem in jo ljubim iz vsega srca, zato se obračam na Vas, ko vas prosim…’, njen oče me je prekinil in rekel: ‘Ja, kar zaprosi za njeno roko ti postaven žrebec, ti. Imaš moje dovoljenje ako si pripravljen to storiti!’. Nekoliko sem se zmedel, a sem nadaljeval: ‘No… Ker z vašo hčerko hodim že kar lep čas, Vas sprašujem, če jo lahko nocoj nategnem kolikor je dolga in široka?’. G. Changu so oči skoraj padle iz jamic in nemudoma me je zagrabil za kravato, jo potegnil k sebi in me z vso močjo počil po pesi (slovenski sleng: pesa = gobec, op.a.). Odšel sem domov, vidno razočaran. Mama mi je prebrala še pravljico za lahko noč in že sem odšel šteti ovce. Sredi noči me je prebudil kamenček, ki me je kot strela z jasnega, skozi okno, zadel naravnost v čelo. Pod oknom je bila moja ljuba Jackie. Splezala je po drevesu naravnost v mojo sobo! Tam sva se ljubila trikrat! Prvič kar na okenski polici. Potem sem šel k mizi, skrbno z nje pospravil Lego kocke in Jackie položil nanjo. Na koncu pa sva končala v postelji. Še danes se zelo dobro spominjam kaj mi je zašepetala med ljubljenjem. Nežno je izjavila ‘Tepec! Si še vedno nisi slekel gat?’, čez približno petnajst minut pa še ‘Ja, kdaj boš pa moje slekel?’. Bilo je nepopisno in nepozabno. Oboje hkrati! Vav!!!”
Novinarka št. 10: “Joška Sosedova, Московский Снег белая Газета, Rusija. Zelo kmalu bodo na vrsti ameriške predsedniške volitve! Glede na to, da boste imeli samo enega protikandidata, me zanima, za koga boste volili?”
George W. Bush: “Hm… Težko vprašanje. Ne bi vedel. Kakorkoli že, mislite, da bo moj glas storil kakšno razliko? Ne. Zmaga mi praktično ne more uiti, saj je Svet veliko bolj varen odkar sem jaz predsednik najmočnejše države na Svetu!”
Novinar št. 11: “Mitja Sexylep, Ta Nori Svet Blog, Slovenija. Potemtakem se boste na oblasti obdržali do konca svojih dni in v Svet vpeljali mir, ki bo neskončen?”
George W. Bush: “Dragi Slavonec! Samo dve stvari sta neskončni - vesolje in človeška neumnost… Kljub temu pa dvomim v prvo… “

Potovanje v Washington in bivanje v tamkajšnjem hotelu je omogočila spletna stran World Sex Guide Slovenia, ki mi je s finančnimi sredstvi šla zelo na roko.

Tako. Opazil sem, da je pisanje na blogu brez veze (bodisi dobro bodisi slabo). Dejstvo je, da je ljudem (beri ‘bralcem’) veliko bolj všeč objava, v kateri tiči ena sama slika. O tisti sliki nastanejo prave študije med komentarji, objava sama pa dobiva najvišje ocene.

Tisti, ki pišejo morajo napisati dobro, če ne celo odlično objavo, da slednja sploh lahko konkurira fotografskim ‘mojstrovinam’, ki krasijo nekatere bloge (mimogrede, nisem nič ljubosumen ali kaj podobnega. Samo izpostavljam tisto, kar sem opazil). Če hočeš dobiti dobro oceno moraš imeti uveljavljeno ime oziroma drugače povedano: moraš biti stari maček na blogu, tak, da te vsi poznajo. Sicer te kaj kmalu doleti prezir in kakšen cvek okoli ušes.

Shite, shite in še enkrat SHITE!
Nedavno sem celo prišel med top 10 najboljših objav na blogih pri Delu. Zelo zanimivo. Za objavo je glasovalo 5 uporabnikov in ocena je bila 5! Super! Čez pol minute osvežim stran, da vidim, če je kaj novega in… Glej ga zlomka, Sveta pomagavka! Moje strani ni več! Nekdo je ‘prebral’ mojo objavo v pičlih tridesetih sekundah (branje tiste objave zahteva vsaj 3 minute, op.a.) in mi dodelil t.i. cvek! Super, si pravim! Človek niti ne prebere objave in že poda oceno. Taka so najbrž (nenapisana) pravila. Pa saj mi je vseeno, konec koncev, nisem prišel na blog, da bi ‘kasiral’ dobre ali slabe ocene. Pravzaprav sploh nisem prišel zaradi ocen. Prišel sem zaradi tega, da izlijem svojo domišljijo na medmrežni list papirja, ki tako ali tako lahko prenese vse (no, skoraj vse).

Sexylepove želje
Ta blog pišem predvsem zaradi tega, ker mi je pisanje v veselje. Neumno bi bilo pričakovati, da bodo objave všeč vsem… Seveda, najdejo se tudi taki, ki prezirajo moj stil pisanja itn. Vseeno pa naprošam ljudi (ne samo zavoljo mogega, temveč tudi ostalih blogov), da objavo vsaj preberejo preden podajo slabo oceno. Po domače povedano, se mi ‘frčka’ za vse te ocene, a vseeno.

Zgornja slika je slika, ki sem jo spravil skupaj izrecno za to objavo. Na sliki je celo naslov le-te, jaz pa vidim predvsem v njej ‘ognjeno rdeče’ in ‘posesivnost bušmanov v New Yorku’ (svašta je tale ‘novodobna umetnost’ in ljudje, ki se delajo pametne ter poskušajo razumeti par pack, pljunek in rdečo črto na platnu, op.a.). Slika je tu predvsem zaradi tega, da si zvišam povprečno oceno, saj vem, da bo dobila same petice. No… Resnici na ljubo pričakujem ravno nasprotno! :) Ampak, pustimo se presenetiti…

Ako imate v lasti avto in ga nemara tudi vozite in ste povrh vsega še iz glavnega mesta Slovenije, torej Ljubljane, ste najbrž že opazili, da so njene ceste v totalnem razsulu! Pa saj je tako vsako poletje, mar ne? Letos je vsekakor drugače!

Razumem, da cestni delavci najraje delajo poleti (predstavljajte si, na primer, produktivnost v zimskem času, op.a.) in da se takrat opravi največ dela. Vendar, zakaj morajo biti prav vse ceste v tem času razkopane? Živim v Šiški in se redno vozim z avtomobilom sem ter tja. V zadnjem času sem opazil, da pravzaprav sploh ne morem priti (beri: zbežati) iz radija 1km okoli svojega bloka. Zakaj? Zaradi tega, ker so vse ceste v tem radiju ali razkopane ali pa tako prezasedene, da se moram postaviti na konec aluminijaste vrste nekam v Indijo Koromandijo.

Pa Vam povem kaj se mi je zadnjič pripetilo. Bom začel kar od začetka: Seksi kot še nikoli odidem iz svojega bloka po liniji najmanjšega upora v svoj avto, ki je nedavno užival ob krtačenju sedežev, sesanju predpražnikov in umivanju ter voskanju pločevine. Nežno vstavim ključ in vžgem. Avto začne presti in mi vračati ljubezen z rahlim tresenjem. Prižgem luči, se pripnem, spustim ročno zavoro, rahlo začnem spuščati tudi t.i. sklopko in pritisnem na gas. Odpeljem se. Pridem na konec ulice, ko zagledam cestnega delavca, oblečenega v fluorescentno oranžnega pajaca, ki mi maha. Zamislim se, si rečem: “Kako nadvse prijazno od njega!” in mu pomaham nazaj. Čez čas opazim, da mi ne maha iz vljudnosti ali pa zaradi dejstva, da me pozna (Bogsigavedi, od kod?!, op.a.), marveč zategadelj, da mi pove naj namesto na levo zavijem na desno. Seveda, kakopak! Cesta je zaprta zaradi renoviranja. OK, pa pojdimo v desno smer. Juhu! Prižgem si radio in slišim neko moško cviljenje v obliki Jamesa Blunta. Nemudoma vstavim svoj CD, preden je prepozno, in začnem poslušati komad Sunshine Highway od Dropkick Murphys… Glede na to, kaj se mi je dogajalo kasneje bi moral vožnjo vsekakor začeti s komadom Highway to hell od AC/DC. Nikoli si ne bi mislil, da bom v roku tridesetih minut zares na ‘cesti v pekel’ - vsaj kar se živcev tiče, seveda.

Vozim se po ulici, ki mi jo je predlagal cestni delavec. Pridem do konca ulice in vidim znak za obvoz. Zavijem levo in pred seboj (nekaj metrov stran) zagledam znak, ki označuje slepo ulico. Glasbo v avtu sem malo utišal, da sem bolje videl, saj sem mislil, da se mi že blede… Ne! Znak je bil tam in tudi videlo se je, da se cesta konča s pločnikom in meter stran še z živo mejo. Rahlo zmeden zavijem nazaj in hočem iti po desni cesti, a je bila ta nekaj metrov stran blokirana. Počutil sem se kot kak pomemben predsednik, ki je padel v zasedo in bo slej ali prej likvidiran preko atentata.

“Jah nič, kaj mi pa drugega preostane kot, da grem nazaj in vprašam, kaj je zdaj to!”, sem si rekel. No, lažem. Nisem rekel tega… V mislih sem vpil: “P**** *** da jim **** ko jih **** na grobu od **** *******, p****!”. Odpeljem se nazaj in vprašam cestnega delavca, kaj je zdaj to! Je to mar skrita kamera? Ali ‘Komedija zmešnjav z Oriano Điroto-Kavaca’?! Ne, vse skupaj je resnično in pravzaprav že kar smešno, saj me cestni delavec napoti na isto pot kot pred nekaj minutami. Da sem se rešil tega labirinta sem storil prekršek in zapeljal tja kamor ne bi smel ter odpeljal proti Celovški cesti.

Zavijem na Celovško in glej ga zlomka - delo na cesti, gužva pa do Tokia. Po skoraj dvajsetih minutah (mimogrede: kod so hodili policaji, da bi urejali promet?!) se mi uspe spraviti na obvoznico. Pritisnem na plin in ves čas vozim po prehitevalnem pasu (vmes se iz avtoradia sliši komad Nirvana - Smells like Teen Spirit). Končno prispem k prijateljici v Zadobrovo, kjer sva bila zmenjena za kavo. Tam sem kar nekaj časa, preden se odpravim nazaj v kaos, ki sem ga pravzaprav pričakoval šele ob prihodu na Celovško cesto. Ne! Motil sem se! Seveda sem moral, da bi prišel v Šiško, nujno na obvoznici zaviti proti Kranju… In zakaj nisem zavil tam kjer bi moral? Odgovor je sila preprost: Beljenje črt - izvoz zaprt! Zaradi tega sem moral obvoziti polovico Ljubljane in še nekaj sedmin več! Prišel sem v center na Dunajsko cesto. Pri kavarni Evropa sem hotel zaviti levo - katastrofalna odločitev, saj je pred menoj stalo nešteto avtomobilov plus nekaj avtobusov. Da sem prišel na Celovško sem potreboval celo večnost in ko sem prišel tja, zopet isti šmorn.

Domov sem se vrnil slabe volje, ves preznojen (klimi navkljub), živčen, deset let starejši, na pol plešast in še z glavobolom, saj ima Ambi-Pur parfum za avto sila močan vonj.

Na kratko sem predstavil svojo dogodivščino, ki me je psihično skoraj spravila v grob. Dvakrat, če ne celo večkrat. So slovenske ceste res tako slabe, da jih morajo vsako leto popravljati na istih koncih? Je res potrebno, da vse ceste popravljajo ob istem času? Ali je bilo to zgolj naklučje, da so me na poti od točke A do točke B čakali sami obvozi in rumene table, na katerih je indirektno pisalo: “Hahaha! F*ck you! Hahaha!”? Moram priznat, da sem povsem izgubil voljo do vožnje po Ljubljani… Veliko prej pridem iz Šiške v center, če hodim ritensko kot, da bi šel z avtom. No, najbrž bom to v prihodnosti poizkusil. Bomo videli…

Pred kratkim sem prebral bizarno novico, ki prihaja iz Amerike (kdo bi si mislil?). Na nakem sojenju v Washingtonu je 59-letni sodnik, namesto, da bi sledil sojenju in poskušal opraviti svoje delo čimbolj vestno, užival pri, za mnoge, nečednem opravilu. Da, res je - med sojenjem je masturbiral.

“Kako pa je to sploh mogoče?”, se nemara sprašujete, kajne? Tudi sam sprva nisem mogel verjeti, da ga noben ni opazil - še posebej po njegovem zadovoljnem izrazu na obrazu in izginuli desni roki, ki je bila do nedavnega še ob kladivcu. Toda ne smemo se prenagliti, saj za vse skupaj obstaja povsem logična in preprosta razlaga: Za rojstni dan je od kolegov dobil neko pumpico in si jo pred sojenjem nataknil na penis, ki je bil skrbno skrit pod sodniško haljo. Opaziti kaj dejansko počne, je bilo pravzaprav nemogoče… Razen seveda, če je moral hitro vstati in se obrniti na levo ali desno stran proti ljudstvu. Toda do požarnega alarma ali do česa podobnega, ki bi zahteval tako dejanje, ni prišlo…

Kako so ga dobili?
Preprosto. Sodnik je imel primer, ko je nek tat napadel ostarelo gospo in ji odvzel obleko, klobuk ter nekaj denarja pred policijsko postajo. Ko je državni tožilec pritiskal na priče, se je oglasil nepridipravov odvetnik z glasnim “Ugovor!”. Sedaj so bile vse oči uperjene proti sodniku, ki bi moral le izjaviti “ugovor sprejet” ali pa “ugovor zavrnjen”. Vendar tega niso slišali, zato se je odvetnik še enkrat zadrl, tokrat z bolj zverinskim glasom… Spet nič. Sodnik je le srečno buljil v mlado žensko, ki je pred njim molče tipkala dogajanje na svoj stroj, z desno roko rahlo otipaval držalo kladivca in se z jezikom nežno oblizoval okoli ust.

Ko sta minili dve minuti tišine, je tožilec (brez dovoljenja sodnika, op.a.) nadaljeval z izpraševanjem priče. Ko je z izpraševanjem končal se je usedel na stol in pričakoval, da bo sodnik pustil priči oditi - a 59-letni starček je še vedno, z nasmehom na obrazu, mežikal proti stenografinji, ki ji je začelo postajati nerodno.

Čez nekaj časa je tožilcu prekipelo, saj je videl, da je sodnik rahlo neprišteven. Da bi ga preizkusil je izjavil: “Moje ime je Karmen Stavec in hodim z Živo Vadnov, ki nima prav nič lepih jošk! Celo nasprotno! Uboge so! Pa še čudne na otip! Ne vem, če bom dolgo z njo, saj dvomim, da kdo dolgo zdrži!”, sodnik pa mu je odvrnil: “Dobro zate sin, dobro zate!”, nato pa je k svoji izjavi dodal še nežen medmet v obliki “Mmmmmm… Oh, mmmmm!”.

Tožilec je v besu izrekel: “Jaz se tega ne grem več!” in odvihral iz dvorane. Drugi so mu nekaj trenutkov kasneje sledili. Ko je sodnik le nakako prišel k sebi, je začel jezno vpiti in še bolj jezno udarjati s kladivcem po mizi: “Kaj pa je zdaj to?! Da se mi vsi vrnete nazaj v dvorano! Čreda drhal nemarna! Mir v dvorani! Mir sem rekel! Mir!”. Čez nekaj trenutkov sta skozi vrata vstopila dva predstavnika Mesne Industrije Radgona (MIR) in sodniku prinesla pladenj, na katerem so bile salame zložene v simbol miru (tako kot v reklami). Sodnik je nejevoljno dejal: “Na, evo! Sam še Slovencev se mi manjka!”. Nato je besno vstal izza svoje mize ter nehote razkril razlog svoje neprištevnosti med sojenjem.

Prisotne ženske so kriknile v en glas, moški pa so se sceni nadvse nasmejali. Starec je stal pred vesoljno sodno dvorano, v rokah držeč nekakšno gumijasto bombico, s katero je izsesaval in vsesaval zrak skozi pumpico. Najprej je močno zardel, potlej pa povsem prebledel. Dobili so ga!

59-letni spolni obsedenec, je bil obsojen na 4 leta zaporne kazni ter semi-veliko denarno kazen. Bojda naj bi tak primer imeli tudi v Franciji. Tat, kateremu se je sodilo, je bil oproščen, zaradi nagravžnih okoliščin sojenja.

Zdaj pa še kot zanimivost… Stenografinja Rita Kurtz je celotno sojenje zapisala na nekaj A4 listov… Pa si poglejmo kaj je zapisala ob in po tem, ko je sodnik pokazal svojega črvička:

“Dogajajo se čudne stvari! Ljudje odhajajo iz dvorane, njegova visokost pa neumorno s kladivcem tolče po mizi! Zahteva mir! Prišla sta 2 tipa. Pravita, da sta iz Slavonije. Ne, čakaj… Iz Slovaške, ja! Točno iz Slovaške! Al sta rekla neki druzga? Ma dol mi visi, stara! Vglavnem, prinesla sta mu salamo. Evropejci = budale! Njegova visokost je vstala. O MOJ BOG! KAJ PA JE TO?!?! LOL! LOL! LOL! ROFL! LOL! Vidim njegov penis! LOL! Kako majhen črviček. Celotna dvorana ga opazuje in kaže nanj s prstom. Najbrž se je zaradi tega ustrašil in zlezel sam vase. ROFL! Jaz ne morem več! Česa tako majhnega pa nisem videla od osnovne šole, ko smo pri biologiji opazovali paramecije pod mikroskopom. LOL! Saj vem, da velikost ni pomembna, vsaj tako pravimo ženske, da potolažimo moške… Ampak… S takimle cefizeljnom pa ne bi mogel zadovoljiti niti mravlje! HAHAHA! Joj, zmanjkal bo papirja, moram iti! Škoda, pa toliko imam še za napisat! No, če kdo hoče še kej več zvedet o tem naj me pokliče na 0500-201-MIRANDA. Čau čau!”

V svetovno javnost je pricurljala šokantna, a hkrati zanimiva novica, da je nek neregistrirani perujski vrač s svojim ljubezenskim napitkom ubil, ljubezni željnega, ameriškega turista z imenom James Frkić.

Gospod Frkić je preživljal počitnice v Peruju - sam seveda. Ker je imel dovolj nesreče v ljubezni je odšel na potovanje po tej krasni južnoameriški deželici, iščoč vrača, ki bi mu s čudežnim napojem vrnil seksapil! V neki vasici, Bogu za ritjo, je takega vrača tudi našel. Vrač je bil seveda prevarant, a bi bil za pest drobiža pripravljen spustiti tudi prekletstvo nad vsem človeštvom ali pa nemara Jennifer Lopez povečati rit (sprašujem se ali je to sploh mogoče?).

Frkić mu je plačal nekaj malega in vrač se je nemudoma namenil v gozd, kjer je nabral surovine za svoj napoj. Minilo je kar nekaj časa, ko je bil napoj pripravljen. Američan ga je na mah popil in se le nekaj trenutkov kasneje zgrudil nepremično na tla. Raziskave so pokazale, da je popil neko mešanico zelišč in drugih stvari, ki so med seboj reagirale v strup. To je seveda ameriška različica zgodbe (saj poznamo njihove oddaje FBI Files in Forensic Detectives… Oni so najboljši in nezmotljivi), jaz pa sem izbrskal pravo, resnično zgodbo! Vse skupaj je razložil nesrečni vrač, ki je ubogega devičnika ubil s požirkom napitka sumljivega vonja in okusa.

Perujski vrač Filippo Gonzalez: “Res je, ubil ga je moj zvarek! Toda opozoril sem ga, da nisem takih stvari nikoli počel in da sem pravzaprav po poklicu ekonomski tehnik. Ker sva bila na kraju kjer vode ni bilo že več desetletij, sem namesto le-te kot tekočino uporabil bencin iz njegovega džipa. Verjemite mi… Karkoli bi zmešal v ta napitek, bi bedak umrl! Kaj čmo, umrl je devičnik! Lahko je ponosen, saj je takih primerov (izvzemši duhovnike, vendar tudi slednji si pridno nabirajo izkušnje na ministrantskih krožkih, op.a.) po Svetu zelo malo!”

Odzval se je tudi pokojni Američan, g. James Frkić, ki je po svoji smrti povedal: “Ja. Pač sem se ornk za*ebal! Takoj, ko sem videl, da je namesto vode uporabil bencin, sem postal skeptičen. Ampak sem si rekel ‘ok Frkić, vse bo v redu’, saj sem videl to početi tudi našega predsednika George W. Busha. Če on preživi tak napitek vsako jutro, ni vrag, da ga ne bom še jaz. No, zgodilo se je, kar se je. Guznil sem na licu mesta. Vendar mi ni žal. Mogoče mi je žal, da sem umrl kot devičnik, ampak kaj hočem! Dej morm it zdej no, sori… Sm pozn na Zadnjo večerjo. Ajd, ćeśi mi ga!”

Gospodu Frkiću želimo mir, kjerkoli že je, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje. Vsem ostalim v vednost: “Nikoli ne pij sumljivih stvari od sumljivih ljudi, četudi ti slednji trdijo, da pijača ne vsebuje konzervansov in da je povsem varna! Pred zaužitjem se Vam ni treba posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom… Dovolj bo že, če boste prisluhnili modrejšemu okoli sebe!”

… in trenutno se počutim zelo kul. Spil sem veliko piva, jutri ga bom pa še bolj. Sem sit in prijetno zaspan. Kar me je pa najbolj presenetilo danes je pa dejstvo, da sem dobil 37 SMS sporočil, v katerih so mi ljudje voščili in čestitali… 37?! Smešno, glede na to, da poznam samo okoli 20 ljudi… :)

20! 20! 20! 20 > 21… Long way to go (about 364 days, I say)…

Sudanske oblasti so našega mirovnika, gospoda Toma Križnarja, obsodile na dve leti zapora, zaradi domnev, ki so predvidevale, da je g. Križnar vstopil nelegalno v Sudan, da bi tam povzročil nekakšen teroristični kaos.

V sudanskem dnevnem časopisu “Sudan Daily Chronicle” je nek novinar pod vzdevkom “Got u fuckr” pisal pravo obtožnico proti Tomu Križnarju, ki je trenutno v takem stanju, da se ne mora braniti (njegov odvetnik pa vse pogosteje zahaja v lokal, kjer loka rum). Na članek se je odzval predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek, ki je sudanskemu ministru za pravosodje Mohamedu Ali al Mardiju poslal jezno pismo, v katerem zahteva, naj Križnarja izpustijo, sicer bo predsednik društva ‘Gibanje’ ukrepal z malo močnejšo silo - s tako, ki bi nemara z ravne mize prevrnila kozarec vode.

Da ne bom preveč slepomišil, bom kar dal povezave do teh dveh dokumentov.

Članek o Tomu Križnarju iz THE SUDAN DAILY CHRONICLE
Pismo Predsednika države sudanskim oblastem

Kdo ima prav in kdo ne? Vaša mnenja lahko pošljete na brezplačni elektronski naslov mitja.sexylep@email.si ali pa preprosto pustite komentar!

Pred nekaj dnevi so v Veliki Britaniji preprečili nove teroristične napade, ki bi vsekakor po raznih svetovnih mestih povzročili kaos in nered. Napadalci naj bi razstrelili letalo z mešanico eksplozivne tekočine, mobitela in mp3 predvajalnika. Vsekakor domiselna zadeva, ki pa so jo britanske sile kaj kmalu zatrle v kalu.

Na otoku so tudi sprejeli nove varnostne ukrepe, ki bodo povečali varnost letalskih potnikov. Po novem bodo morali potniki na letalo oditi povsem goli, brez nakita ali podobnih reči, osebna prtljaga pa bo morala biti spravljena v prozorne vrečke, iz katerih ne bodo smele biti vidne kakršne koli tekočine. Na letališčih bodo pregledovali predvsem moške z nekoliko obdarjeno moškostjo, saj bi jo lahko na letalu uporabili kot pendrek.

Na jutranji tiskovni konferenci je britanski notranji minister, John Reid, povedal: “Preprečili smo teroristične napade, ki bi še bolj zaostrili razmere med zahodnim in tretjim svetom. Sprejeli smo tudi nove ukrepe, s katerimi bo za varnost naših potnikov še bolj poskrbljeno. Vseeno pa opozarjam, da bodo morali moški z malo večjimi penisi (iz zaupnega vira sem dobil informacijo, da penisi v erekciji ne smejo biti daljši od 18cm) ostati na letališču in za pot uporabiti druga prevozna sredstva. To smo seveda sprejeli zaradi tega, ker bi lahko s penisi fizično obračunali ali pa celo odstranili naša pilota in večji del osebja. Če nam islamski skrajneži še vedno ne bodo dali miru bomo morali sprejeti nov varnostni ukrep, ki bo narekoval, da bodo morali naši potniki na letalu imeti zvezane ude in biti zaprti v tesne komore. Saj veste, vse za Vašo varnost!”

Oglasil se je tudi ameriški predsednik in eden izmed največjih veleumov zadnjega tisočletja, George W. Bush, ki je neizmerno hvaležen za britansko preprečitev napadov na Ameriko in s tem tudi napadov na ‘demokracijo’. Davi je izjavil: “Načrtovani napadi na našo neuničljivo demokracijo so dokaz, da smo še vedno v vojni z ‘islamskimi fašisti’, ki nam zlepa ne bodo dali miru. No, ne bodo nam ga dali predvsem zgrda, a vseeno! Jaz rečem paradižnik, Vi rečete paradajz ali ketchup ali paradižnikov koncentrat… Karkoli no, pač! Vesel sem, da Velika Britanija sodeluje z nami in da smo s skupnimi močmi vnovič zadali udarec tem novodobnim fašistom, ki so kot barbari v času romskega imperija… Rimskega, pardon! Joj, kako grdo pišejo moji svetovalci na ta ‘plonkcegeljc’… Ups, a sem to rekel na glas?! Ježešna! Am… Joj, zdaj sem se pa čisto zmedel. Lahko dobim kozarec vode? Am… Aha tu sem ostal… Ne smemo jim pustiti, da uničijo našo napredno civilizacijo, ki je vsemogočna in zaničuje vse ostale! Zategadelj sem se odločil, povečati varnost na ameriških letališčih in preprečiti barabam, da fliknejo letalo v mojo hišo. Če pa se že zgodi, da bodo ugrabili kakšno letalo ga bomo pa tako ali tako razstrelili ali pa se bo slednje zaletelo v kakšen nepomemben nebotičnik. Naj Vas ne bo strah, saj je Bog z nami! Pa lep dan želim še naprej in ‘Bog blagoslovi Ameriko!’. Ekola!”

Slovenijo zapleti na londonskem letališču niso prav nič pretresli, čeprav so oblasti ob novici, da se bodo morebiti teroristični napadi zgodili v bližnji prihodnost, že evakuirale slovenski parlament nekam v Kočevje, kjer trenutno deluje pod zemljo. V naslednjih dneh naj bi evakuirali tudi predsednika države, dr. Janeza Drnovška, in sicer nekam v Bocvano, kamor je bil tako ali tako namenjen na uradni obisk in grizljanje pečene koruze.

Navdušene množice. Spektakel. Projektorji. Ženska, ki je bila nekoč samooklicana smrdokavra, zdaj pa velika zagovornica ‘kabale’. Križ. Mesto Rim. Da… To bi lahko bila samo Madonna. Pred kratkim se je namreč dala ‘križati’ na koncertu, ki je potekal na olimpijskem štadionu v Rimu. Sama pravi, da to ni žaljenje ‘vsevednega’, marveč le njena kampanija za boj proti AIDS-u. Množice so bile navdušene: ženske so kričale, moški so na oder metali svoje spodnjice in dragocene osebne predmete (denarnice, bančne kartice, ključe od avtomobilov…). Toda ves ta pop-pomp le ni bil sprejet tako velikodušno. Celo nasprotno.

V Vatikanu so bili nad njenim vedenjem močno ogorčeni. Na tiskovni konferenci v ’sobi miru ter nenasilja’ (soba, ki jo je pred letom dni obiskal tudi Gianni Rijavec v družbi belega goloba, op.a.) so ljudi pozvali k bojkotu koncerta in jih povabili raje k nedeljski maši. Seveda so brcnili v temo.

Nek kardinal je na tiskovni konferenci povedal: “To kar počne Louise Ciccone (Madonna; v Vatikanu je seveda le ena Madonna - tista, ki je umrla ‘junfr’ in pravzaprav nikoli ni spoznala spolne radosti - zato umetniško ime Louise Ciccone ne smejo uporabiti) je nedopustno. Bilo bi dopustno, če bi bila mlajša, živela okoli leta 39 našega štetja, imela brado ter ime Jezus Kristus. Tako pa ne! Mar se bo tudi ona darovala za nas na križu? Mar bo tudi ona umrla za naše grehe? Saj vem, da je fanatik kabale in da je napisala tudi knjigico za otroke… Toda kar je preveč je preveč! Tisto kabalo naj si kar zatakne nekam! Njeno vedenje je nesprejemljivo in zaradi tega se bo cvrla v peklu!”.

Na ta ‘napad’ sta odgovorili tudi judovska in muslimanska zveza… Predstavnik judovske zveze Italije je povedal: “To, da se je naša Madonna dala ‘križat’ ni nič posebnega. Naj Vatikan kar malo utihne, saj ima dovolj masla na glavi z raznimi porno filmi, v katerih dečke pri verouku z meseno palico učijo kozjih molitvic.”

Muslimanska zveza, načelu s Kamarulzamanom bin Jamal Mohdom, pa je prek medmrežja podala naslednjo izjavo: “You must eat what you cook or should we say COCK, sheepshaggers! Madonna, Madonna, Madonna… Hehehe, what are you going to do about it? I just said Madonna! Madonnnnnna! Hahaha! Madonna!!! We, the muslims, hate her, but we love the way she wind you up! Haha! Poor losers! We’re rolling on the floor laughing our arses out and pissing at the same time! What a bunch of wankers you are! Dear, oh dear!”.

Madonna, kamen spotike v tej zgodbi, se vrača v ZDA, kjer bo nadaljevala turnejo po zahodni obali. Na stavnicah se že pojavljajo stavni listki, s katerimi lahko na Madonnin račun močno obogatite - vedeti morate le koga ali kaj bo Madonna zajahala na naslednjem koncertu (do zdaj je zajahala že ogromno moških in predmetov - zadnji moški je bil masten Italijan iz špageterije, zadnji predmet pa umetni bik z njenega znanega videospota).

Pozdravljeni!
Kot ste nemara že opazili občasno, poleg ‘resnih’ novic širom Sveta, pišem tudi kolumne z naslovom Sexylep ugotavlja. V teh kolumnah skušam nekoliko razložiti določen problem in, ako gre vse po sreči, podati rešitev (do danes rešitve še nisem uspel podati, vendar nikoli ne veš).

Ker je problemov v naši družbi (sploh z ljubezenskega vidika, op.a.) vedno več in ker zadnje čase niti nisem toliko v mestu, da bi bil na tekočem z vsem dogajanjem, Vas naprošam, da mi morebitne probleme oziroma zanimivosti, ki ste jih opazili v zadnjem času posredujete na elektronski naslov:
mitja.sexylep@email.si . Vsak Vaš predlog bom tehtno premislil in se kasneje odločil o predlaganem ‘problemu’ oziroma ‘zanimivosti’ napisati kolumno.

Sicer pa na elektronski naslov lahko pošiljate tudi lepe besede, grde, grožnje s smrtjo, svoje gole fotografije… Skratka karkoli.

Lep pozdrav,
Mitja

PS: Tisti, ki bo v naslednjih 15-ih minutah poslal svoj predlog, dobi simbolično nagrado. :)