Ta Nori Svet

“Vsem vam, klošarjem, bi dal metlo v roke, banda ušiva! Potem bi Ljubljana zares bila bela”, tuli proti meni pritlehno velik belosrajčnik s svileno kravato. V obraz zabuhel in s peno v kotu ust. Zamišljam si, kako so ga doma zatirali kot otroka… In ves premražen naprej prodajam Kralja ulice.

“Hja! To pa ne bo mogoče ‘tovariš’! Imam tâko šolsko izobrazbo, da lahko brez skrbi cajtnge prodajam! Metlo raje pr’šparajte zase, saj kaj drugega tako ne znate, kot pometati pred tujim pragom!”

Široko je odprl usta, a ne za to, da bi dihal…
(iz mesečnega časnika ‘Kralji ulice’, številka 6 - julij/avgust 2006)
Več o prvem slovenskem časopisu za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja najdete tukaj.

Danes bomo začeli kar pri nas, in sicer pri aktualnemu predsedniku vlade, gospodu Janezu Janši. Slednji je danes napovedal, da se bo razprava o davčni reformi nadaljevala jeseni. Presenetljivo. Sam sem osebno pričakoval, da se bo razprava nadaljevala pozimi čez dve leti. No, pa saj ni važno. Važno je, da naši preplačani politiki intenzivno (ha!) vzburjajo svoje možganske gubice in poskušajo najti rešitev, ki bo končno izpeljala ‘reformo o davčni reformi’ do konca.

Pravzaprav vidim razlog za ves ta neuspeh v tem, da se še niso mogli odločiti kako bodo reformo imenovali. Zaenkrat se imenuje ‘reforma davčne reforme’… Vendar se na ulicah že šepeta, da bo trenutno ime povozila ‘reforma reforme davčne reforme’. Kdo ve, morebiti bo ime reforme čez nekaj let že večstavčna poved.

Kljub vsemu pa si je gospod predsednik vzel nekaj časa in poskušal čim bolj prikriti to ‘davčno sramoto’, ki ji ni videti ne konca ne kraja in nesposobnost finančnega ministrstva ter vsega kar spada zraven. Na kakršnokoli vprašanje v zvezi z davčno reformo je odgovoril v smislu:

• “Ja, največji dosežek za Slovenijo je ta, da je bila sprejeta v t.i. evroobmočje…”
• “Na nivo Drnovška in njegovega spletnega foruma se ne mislim spuščati…”
• “Lepo vreme, mar ne?”
• “Še vedno mislim, da bi moral v BAR-u zmagat Mišo…”
• “Ne vem kje je kolega Podobnik in njegovi iz SLS- najbrž so jih policaji vrgli v Dragonjo…”
• “Korita na dovozu do Jorasove hiše ne smemo premakniti, saj so cvetlice v njih spomeniško zaščitene!” in tako dalje…

Iz TVS pa je pricurljala zanimiva novica, da se bo jeseni tudi na naši velecenjeni nacionalni televiziji pričel resničnostni šov s še bolj zanimivim naslovom “Kurec v roki, pička na strehi“. V njem naj bi nastopali naši poslanci pod budnim očesom finančnega ministrstva (veliki brat je Andrej Bajuk, se vé). Gledalci si bodo lahko kupili Kurec Fan Card™ za 1790 SIT (7,47€), z njegovo pomočjo pa bodo lahko prek spletnih kamer 24 ur na dan opazovali življenje 12-ih poslancev pod eno streho. Cilj resničnostnega šova je končni osnutek davčne reforme - gledalci pa bodo morali glasovati, kdo se je tisti teden najbolj izkazal in kdo ne. Tisti, ki prejme najmanj glasov, nečastno izpade iz šova.

Na Telekomu Slovenije so že odprli dvanajst 090 številk, vendar ne pričakujejo veliko klicev. Tiskovni predstavnik Telekoma Slovenije, Boris Ziherl, je danes zjutraj podal naslednjo izjavo: “Na Telekomu Slovenije smo že odprli 12 številk, na katere bodo lahko gledalci resničnostnega šova ‘Kurec v roki, pička na strehi’ oddali svoj glas. Kljub vsemu pa ne pričakujemo veliko klicev oziroma kakšnega donosnega dobička. Pričakujemo tam nekje… Okoli dva do tri klice na teden. Izkupiček bomo dali v sklad za izgradnjo pediatrične klinike!”.

Že kar nekaj časa sta med seboj sprta predsednik vlade Janez Janša in predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Spor je bil praktično pričakovan, saj LDS (Drnovšek nekdaj predsednik te stranke) in SDS nikoli ne bosta živeli v sožitju… A vendarle Vas nekaj vprašam… Ni vse skupaj že preveč smešno?

Vzrokov za njun spor je veliko. Pravzaprav preveč. No, jaz bom izpostavil samo tiste, ki se mi zdijo najpomembnejši in izstopajoči iz sivega povprečja:

Drnovškovo gibanje za pravičnost in razvoj
Drnovškova spletna stran (www.gibanje.org) je vsekakor velik trn v peti Janševe koalicije. Spletna stran nenehno kritizira svetovne probleme, h katerim majhen odstotek pripomore tudi trenutna slovenska vlada s svojim ritolizništvom (predvsem je tu vredno izpostaviti penetracijo v anus ZDA in oralni seks z EU, op.a.) in hlapčevstvom. Drnovšek in člani njegovega gibanja indirektno kritizirajo delovanje Janševe vlade, kar gre našemu premieru seveda vidno na živce. Stvar je pripeljala celo tako daleč, da je Janša v intervjuju za Radio Ognjišče (kdo bi si mislil?, op.a.) izjavil: “Janez Drnovšek je en velik runkeljn. Njegova spletna stran je v spletnih imenikih zapisana kot pornografska spletna stran s prepovedanimi vsebinami. Zatorej jo bomo morali ukiniti, drugače ne gre.”

Poraba proračunskega denarja, namenjenega delovanju predsednika RS
Predsednik RS, dr. Janez Drnovšek, je v zadnjem času (odkar je začel peči domač kruh) sila aktiven. Nenehno potuje sem ter tja, sprejema goste, tudi sam postane gost za 2-3 dni itn. Ravno zaradi tega porabi veliko denarja. Potovanja po Svetu so zelo draga… Predvsem so draga, če si ne izbereš ‘last minute’ variante. Drnovšek je pač predsednik in predsedniki ne letijo z Ryanair-om ali Easyjet-om. Tako pač ne gre. Treba je potovati v luksuzi in kuriti denar, s katerim bi se dalo marsikaj dobrega storiti za življenjski standard Slovencev in Slovenk.

Drnovšek potuje po Svetu, se pogovarja o perečih problemih, vsakemu državniku poda svojo rešitev na problem (recimo vojna v Darfurju, op.a.), a ga noben ne jemlje resno. V času visoke tehnologije in v času kjer ima že 7-letni pamž svoj elektronski naslov oziroma elektronsko pošto, pa predsednik RS te tehnologije nikoli ne uporablja. Zadnje čase so zelo aktualni tudi videofoni, a tudi to je sila brezvezno. Namesto cenejših variant, Janez Drnovšek potuje z letali, se nasmiha fotoreporterjem skupaj s kakšnim nepomembnim državnikom, jé dobro hrano in prenoči v izvrstnem hotelu. Vendar kaj imamo od tega državljani in državljanke RS? Nič. Pravzaprav absolutno nič… Zanimivo je to, da slovenski mediji nenehno poročajo o srečanjih Busha z državniki, Blaira z državniki, celo o srečanjih monaškega princa Alberta s francoskimi natakaricami v zgodnjih jutranjih urah… O aktivnostih našega predsednika pa ne slišimo nič. Pravzaprav sploh ne moremo dojeti, da je Dr. Drnovšek že porabil ves denar, ki mu ga je namenila Vlada, saj po vsej verjetnosti vemo samo za 10% njegovih potovanj. Zdaj pa bi g. Drnovšek rad še nekaj denarja (približno 200 milijonov SIT) za potovanja, ki jih mora opraviti (najbrž bodo to potovanja k zulu družbi v Afriko, k eskimom na Aljasko in kamelam v puščavo).

Najbolj brezvezna potovanja pa so potovanja v džungle in puščave, kjer našega predsednika okitijo z verižicami, narejenimi iz tropskega rastja, mu pokažejo kakšno tradicionalno zadevo (npr. sejanje fižola) in ga povabijo na gostijo (pečena koruza). Mogoče bom izpadel malo škrt, vendar… Je za verižico iz tropskega rastja, ogled sejanja fižola in uživanje pečene koruze res vredno na tisoče Evrov?! Verižico iz raznega rastja lahko napravite sami doma, ogled sejanja fižola lahko vidite na TVS1 (tako ali tako bi bila to najboljša stvar na TVS1 v zadnjih nekaj letih), pečeno koruzo pa lahko kupite na Čopovi ulici v Ljubljani.

Majhna podobnost, velike zamere
Še ena (možna) teorija o vzroku spora med Drnovškom in Janšo je rahla podobnost obeh predsednikov. Tu je predvsem potrebno izpostaviti njuni pleši. Naša predsednika se trudita, da je razmak ‘brezlasnosti’ med obema ušesoma kar se da največji - torej tekmujeta kdo ima večjega! Sicer nisem nek blazen poznavalec, a menim, da trenutno vodi predsednik Republike Slovenije.

Največja usluga državljanom in državljankam RS
Drnovšek in Janša se nenehno bodeta preko medijev, se diplomatsko pikata (no homo!) in prelagata krivde, odgovoronost in probleme iz ene strani na drugo. Slovenci in Slovenke smo tega cirkuškega spora že nadvse siti, zato bi bilo fino, če bi nama predsednik RS in predsednik vlade RS naredila eno veliko uslugo - na Trgu Republike bi postavili ring, okoli ringa tribune (karta bi imela simbolično ceno, najverjetneje bi jo morali plačati z Evri, ker bi bilo tako veliko ceneje - vsaj tako pravi naš finančni minister, do nedavnega gastarbeiter, Andrej Bajuk), okoli tribun pa majhne trgovinice s spominki. Oba predsednike bi se nato v ringu pomerila ‘po moško’ (spet, no homo!) in le tako pokazala, kdo ima večjega (razpon brezlasnosti) in kdo je iz boljšega testa za opravljanje funkcije predsednika (bodisi države, bodisi vlade).

Cvetlična korita na ‘evropski poti’, ki blokirajo dostop do Jorasove hiše, še vedno ostajajo tam kjer so bila včeraj! Najnovejše novice so nam postregle s sledečim:

“Civilna družba bo poskušala doseči odstranitev korit predvsem s prizadevanji notranjega ministra ter z ukrepi slovenske diplomacije!” (citirano s spletnega časopisa Delo)

Spoznanje: Cvetlična korita ostajajo za vedno.

Na bližnjem vzhodu kar ni in ni konca spopadov. Človek se začne spraševati ali bo tam sploh kdaj zavladal mir. Že od nekdaj se v vsak spor vmešava Izrael, ki nima pametnejšega dela kot (pardon izrazu) srati sosedu na vrt.

Že zelo dolgo (!!!) časa se Izrael bori s t.i. palestinskimi skrajneži, ki niti slučajno nočejo oditi z ozemlja, ki naj bi pripadalo Izraelu. Zategadelj na bližnjem vzhodu vsak dan odjekne kakšna bomba, bomba-avtomobil ali pa kak Palestinec, ki razstreli samega sebe, v upanju, da bo v nebesih zaradi džihada poplačan z brhkimi devicami.

Da je Izrael v Svetu poznan kot original ponaredek Združenih Držav Amerike, je dokazal tudi v zadnjem času, ko so se izraelske oblasti spravile na nič hudega sluteči Libanon.

Tako ena kot tudi druga stran (ZDA in Izrael) pa zatrjuje, da so take vojne potrebne za demokracijo, ne glede na nedolžne žrtve (tu predvsem mislim na otroke). Demokracija mora biti in pika (.). V Iraku demokracije nikoli ne bo, spopadi se bodo vedno nadaljevali, Palestina se ne bo nikoli predala, Izrael je tako ali tako krizno žarišče že od smrti Jezusa Kristusa… Kako lahko potemtakem na bližnjem vzhodu pričakujemo mir in kam nas bo ta ‘vojna za demokracijo’ sploh pripeljala?

Iz neuradnih virov sem izvedel, da Izrael napada svoje sosede zgolj zaradi tega, ker hoče zbujati pozornost Evrope in ZDA. Po mnenju Sharona (mimogrede, še vedno vegetira v bolnici) je Izrael tretji najpomembnejši kontinent na Svetu (1. Evropa, 2. S. Amerika, 3. Izrael, 4. Azija itn.) in zaradi tega tudi najslajša tarča neukrotljivih Palestincev, ki so Izraelu meni nič tebi nič ukradli ozemlje. Bojda naj bi iz te regije izšlo Sveto pismo… Le kje se je izgubilo? Kje so tiste stezice, ki so včasih bile?

Že kar nekaj časa je preteklo, ko je J.P. Damjan podal osnutek reform, ki bodo spremenile marsikaj v slovenskem prostoru. Ta osnutek je med državljani in državljankami Republike Slovenije sprožil vsesplošno negodovanje in J.P. je kmalu po tem odstopil. Njegovemu odstopu navkljub pa reforme še zmeraj ostajajo v zraku in ga presneto grdo onesnažujejo.

Finančni minister, gospod Andrej Bajuk, že kar nekaj časa poskuša urediti stvar, a mu to žal ne uspeva. Skupaj s svojimi kolegi premetavajo besede, številke, preko reform pravzaprav igrajo družinsko igro ‘Scrabble’, a do danes še vedno niso našli prave rešitve. Dejstvo je, da skoraj vedno pozabijo na en faktor - Državljani in državljanke Republike Slovenije. Slednji in slednje de facto niso tako bogati oziroma bogate kot po javnomnenjskih raziskavah (kdo jih je opravil, ne vem) menijo beli ovratniki. Pravzaprav bi davčne reforme prinesle samo slabe stvari in nemalo ljudi bi pristalo v začaranem krogu revščine. Andrej Bajuk in njegovi kolegi lahko hodijo k Sveti maši vsako nedeljo, a jim velecenjeni gospod vseh gospodov vsekakor ne sme odpustiti grehov, ki jih prakticirajo z davčnimi reformami.

Pravzaprav bi bilo še najbolj pravično, da bi RKC ponovno začela prodajati t.i. odpustke (1 SIT za navadne smrtnike, nekaj tisoč Evrov za bele ovratnike). Ves denar od prodanih odpustkov pa bi namenila v dobrodelne namene. Najbolj bi bili denarja veseli v ljubljanskem živalskem vrtu, kjer se že leta borijo z rdečimi številkami (od MOL pa seveda denarja ni; Raje bomo polenili Slovence, Slovenke in turiste ter zgradili gondolo do ljubljanskega gradu, op.a.).

Smešno je pa prav to (mislim, da smo Slovenci vodilni na Svetu v teh rečeh), da ničesar ne naredimo do konca. Najprej so se spravili izpeljati davčno reformo. Preteklo je nekaj časa, ko so hoteli davčno reformo reformirati in nastala je reforma davčne reforme. Me prav zanima, če bo npr. leta 2010 v časopisih pisalo: “Danes so sprejeli reformo, o reformi, ki se tiče reforme v pojmu reforme davčne reforme!”. No, najbrž bi mesec kasneje že pisalo: “Začel se je postopek reforme reforme o reformi, ki se tiče reforme v pojmu reforme davčne reforme”.

Slovenski narodni heroj Joško Joras je včeraj brezupno poskušal odstraniti cvetlična korita s t.i. ‘evropske poti’, ki vodi do njegovega prebivališča. Kot kaže še nekaj časa ne bo konec te slovensko-hrvaške sage. Joško Joras, rojen in vzgojen v Sloveniji, se že nekaj časa prepira o državljanstvu svojega doma - enkrat je hiša hrvaška, enkrat slovenska… Če pa se malo bolj osredotočimo na problem pa vidimo, da hiša nikoli ni Jorasova!

Cvetlična korita so na pot postavili hrvaški policisti, ki niso mogli več križem rok gledati, kako se Joško domov vozi z avtom evropske registracije. Še več! Ob praznikih je Joras nad svojim oknom izobesil slovensko ter evropsko zastavo, kar je Hrvate tako razburilo, da so za vsak praznik nemudoma v piranski zaliv poslali ducat ribiških ladij, s katerimi so bili pripravljeni na takojšnjo invazijo. K sreči je Slovenija venomer odgovorila nazaj s slovenskim ladjedelstvom (tri ribiške ladje), tako da se je napredovanje hrvaških sil ustavilo kar nekaj kilometrov od obale Pirana.

Sodeč po izjavah, ki jih je podal SABOR, Joras že od rojstva živi na Hrvaškem in bi pravzaprav moral imeti hrvaško državljanstvo. Povsem drugačnega mnenja je slovenska vlada, ki zatrjuje, da je Joras slovenske matere sin. Spet nekaj tretjega si misli javnost, ki jo Jorasovi problemi na smrt dolgočasijo in nekaj sto državljanov je že podalo denarne prispevke, s katerimi bi si Joras lahko sezidal hišo nekje na notranjskem, recimo na Vrhniki ali kaj podobnega.

SABOR je včeraj zvečer celo sprejel predlog za nov prometni znak (poglej sliko, op.a.), ki ga bodo izjemoma postavili na mejnem prehodu Plovanija (kako se bo odzvala slovenska vlada, se še ne ve, op.a.)